ZVOK IN SLUH

Ljudje, ki imajo težave s sluhom, se velikokrat težko sporazumevajo. Sporazumevanje je ena naših osnovnih potreb, zato se zavedajmo, da se morata za uspešno sporazumevanje potruditi vsaj dve osebi. Ko smo v družbi naglušne osebe, je zelo pomembno, da se pri sporazumevanju kar najbolj potrudimo. Za vsako sporazumevanje pa velja, da mora biti okolje, kjer se pogovarja mirno, priporočljivo je, da govori hkrati le ena oseba in da vedno pazimo, da lepo izgovarjamo besede.

OD ZVOČNEGA VALOVANJA DO SLUHA

Zvok je pomemben del našega vsakdana. Omogoča sporazumevanje, sprejemanje informacij izven nas in zaznava zvokov našega telesa, užitek ob poslušanju glasbe ali le preprosto poslušanje življenja okoli nas. Prav tako nas zvok opozarja na različne nevarnosti. Zvok je fizikalni pojav valovanja delcev v snovi, če preprosto razložimo je zvok potovanje zgoščenin in razrečin molekul v prostoru. Vsi zvoki nastanejo zaradi valovanja nekega predmeta v zraku (naših glasilk, strune, opne bobna, zraka v piščali,…) Na primer: veter povzroči premikanje listov na vejah. Premikanje listov premakne molekule v zraku in molekule zanihajo. To nihanje imenujemo zvočno valovanje, ki ga s sluhom zaznamo. Počasno valovanje (nizke frekvence) slišimo kot globoke, nizke tone (bas), hitro valovanje (visoke frekvence) pa slišimo kot visoke tone.

Uho je visoko razvit, občutljiv in zapleten organ, ki se deli v tri glavne dele:

ZUNANJE UHO Zunanje uho sestavljata uhelj in sluhovod. Na koncu sluhovoda se nahaja bobnič, ki predstavlja mejo med zunanjim in srednjim ušesom. Zunanje uho lahko primerjamo s satelitskim krožnikom, ki sprejema zvočno valovanje in ga vodi do bobniča. Bobnič zaradi zvočnega valovanja zavibrira.

SREDNJE UHO Srednje uho je prostor napolnjen z zrakom. Pritisk zraka v njem uravnava z žrelom povezana evstahijeva cev. V srednjem ušesu so tri majhne, a zelo pomembne koščice, ki jih imenujemo kladivce, nakovalce in stremence. Med njimi so sklepi, ki jih ojačujejo vezi. Tako sestavljena veriga slušnih koščic prevaja in ojača zračne tresljaje z bobniča na ovalno okence . V srednjem ušesu sta tudi dve majhni mišici, povezani s slušnimi koščicami, ki uravnavata napetost koščene verige. Ko močan zvok pride v uho, se vzdražita. Ti dve mišici poskrbita, da močan ali nenaden zvok ne poškoduje občutljivega notranjega ušesa.

NOTRANJE UHO V notranjem ušesu sta slušni in ravnotežni organ. Slušni del notranjega ušesa ali kohlea ima obliko polžje hišice in je napolnjen s tekočino. Ravnotežni organ pa je sestavljen iz treh s tekočino napolnjenih polkrožnih kanalov. Povezava med srednjim in notranjim ušesom sta ovalno in okroglo okence. Praviloma valovanje vstopi v notranje uho preko ovalnega okenca in po zaznavi, izstopi v srednje uho preko okroglega okenca. Premikanje slušnih koščic srednjega ušesa povzroči zaradi mehanske valovanja zvoka premikanje tekočine v kanalih kohlee notranjem ušesu, saj je v ovalno okence s krožno vezjo pritrjena baza stremenca. Premikanje tekočine aktivira zaznavne celice – dlačnice v sluzničnem delu polžka, ki ga imenujemo Kortijev organ. Ko se dlačnice aktivirajo (vzdražijo), pride do spremembe mehaničnega valovanja zvoka v bioelektrični impulz, ki po ušesnem živcu potuje do možganov. Šele obdelava in primerjava teh podatkov z že shranjenimi slušnimi podatki v možganih nam omogoča razumevanje slišanega.

Celo najmanjša napaka v tem zapletenem sistemu lahko povzroči slušno prizadetost.